Test kortizola doma

Kortizol je hormon, ki ga proizvajajo nadledvične žleze, in ima ključno vlogo pri številnih telesnih funkcijah, vključno z uravnavanjem presnove, imunskim sistemom, odzivom telesa na stres ter ravnovesjem tekočin in elektrolitov. Raven kortizola v telesu naravno niha skozi dan, običajno doseže vrhunec zjutraj in se nato postopoma znižuje čez dan. Test kortizola se običajno izvede, kadar obstaja sum na motnje v delovanju nadledvične žleze, kot sta Addisonova bolezen (nizek kortizol) ali Cushingov sindrom (visok kortizol). V tem članku bomo obravnavali simptome nizkega kortizola, pomen teh simptomov, kako lahko opravimo test kortizola, vključno z možnostjo domačih testov, krvnih testov za prosti kortizol in ACTH ter razpravo o zdravljenju nizkega kortizola.

Kakšni so simptomi nizkega kortizola?

Kortizol je v telesu pomemben za številne vitalne funkcije, vključno z vzdrževanjem ravni sladkorja v krvi, ravnovesjem tekočin, imunskim odzivom in odzivom na stres. Ko je raven kortizola prenizka, lahko to vpliva na več telesnih sistemov in povzroči različne simptome, ki jih ne smemo zanemariti. Simptomi nizkega kortizola so lahko subtilni in pogosto se pojavijo postopoma. Glavni simptomi vključujejo:

Utrujenost in izčrpanost: Eden najbolj očitnih simptomov nizkega kortizola je nenehna utrujenost, ki se ne izboljša niti z daljšim počitkom. Pomanjkanje kortizola ovira sposobnost telesa za ustvarjanje in uporabo energije, kar vodi v občutek kronične utrujenosti.
Mišična oslabelost in bolečine: Ker kortizol vpliva na presnovo beljakovin in maščob, njegovo pomanjkanje lahko povzroči zmanjšano mišično maso in mišično šibkost. Poleg tega kortizol igra vlogo v protivnetnem procesu, zato se lahko pojavijo bolečine v mišicah in sklepih.
Nizka raven sladkorja v krvi (hipoglikemija): Kortizol pomaga vzdrževati normalne ravni sladkorja v krvi, tako da spodbuja sproščanje glukoze iz jeter. Nizek kortizol lahko povzroči hipoglikemijo, ki se kaže s simptomi, kot so vrtoglavica, zmedenost, potenje in občutek lakote.
Nizek krvni tlak (hipotenzija): Kortizol vpliva tudi na ohranjanje krvnega tlaka. Nizek kortizol lahko povzroči znižan krvni tlak, kar lahko povzroči omotico, še posebej pri hitrem vstajanju (ortostatska hipotenzija).
Povečano hrepenenje po slani hrani: Kortizol je povezan z uravnavanjem natrija in tekočin v telesu. Pri pomanjkanju kortizola telo morda ne more pravilno vzdrževati ravnovesja elektrolitov, kar povzroči hrepenenje po soli.
Temne lise na koži (hiperpigmentacija): Pri nekaterih ljudeh se lahko zaradi nizkega kortizola razvije hiperpigmentacija ali zatemnitev kože, zlasti na področjih, izpostavljenih soncu, brazgotinah ali gubah kože. To je povezano z visoko ravnijo ACTH, ki spodbuja proizvodnjo melanina v koži.
Težave z razpoloženjem: Pomanjkanje kortizola lahko vpliva na duševno zdravje, kar vodi v simptome, kot so depresija, tesnoba ali občutek apatije. Ljudje z nizkim kortizolom imajo lahko težave pri soočanju s stresom, kar lahko poslabša čustvene težave.
Slaba prebava in želodčne težave: Kortizol pomaga uravnavati prebavo, zato nizke ravni lahko povzročijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu ali driska.
Nezmožnost obvladovanja stresa: Kortizol je znan kot stresni hormon, saj je odgovoren za prilagajanje telesa na stresne situacije. Ljudje z nizko ravnjo kortizola imajo pogosto občutek, da ne zmorejo obvladovati niti manjših stresorjev, kar lahko povzroči hudo izčrpanost in občutek šibkosti.
Izguba teže: Nenadna ali nepojasnjena izguba teže je lahko znak nizkega kortizola, saj kortizol vpliva na apetit in metabolizem.

Kaj pomeni nizek kortizol in ali je nevaren za zdravje?

Nizek kortizol lahko kaže na več resnih zdravstvenih stanj, od katerih je najpogostejša adrenalna insuficienca. To stanje se lahko pojavi kot primarna, sekundarna ali terciarna adrenalna insuficienca, odvisno od vzroka nizke ravni kortizola.

Primarna adrenalna insuficienca (Addisonova bolezen): To stanje nastane, ko nadledvične žleze prenehajo proizvajati zadostno količino kortizola. Vzroki za Addisonovo bolezen vključujejo avtoimunske bolezni, okužbe (kot je tuberkuloza), krvavitve v nadledvične žleze ali rakava obolenja, ki prizadenejo žleze. Addisonova bolezen je redek, a resen zdravstveni problem, ki lahko povzroči Addisonovo krizo, ko kortizol nenadoma pade na zelo nizko raven. Simptomi Addisonove krize vključujejo močne bolečine v trebuhu, bruhanje, zmedenost in omedlevico zaradi zelo nizkega krvnega tlaka.
Sekundarna adrenalna insuficienca: Sekundarna adrenalna insuficienca se pojavi, ko hipofiza ne proizvaja dovolj ACTH (adrenokortikotropni hormon), ki spodbuja nadledvične žleze k proizvodnji kortizola. To je lahko posledica dolgoročne uporabe steroidnih zdravil, tumorjev v hipofizi ali poškodb možganov. Pogosteje kot Addisonova bolezen in zahteva posebne teste za razlikovanje.
Terciarna adrenalna insuficienca: Ta oblika insuficience se pojavi, ko hipotalamus ne proizvaja dovolj CRH (kortikotropin sproščajočega hormona), ki signalizira hipofizi, naj izloča ACTH. To se lahko zgodi zaradi nenadne prekinitve uporabe steroidnih zdravil ali zaradi nekaterih bolezni, ki prizadenejo hipotalamus.

Ali je nizek kortizol nevaren za zdravje? Da, nizek kortizol je lahko nevaren, če ni pravilno diagnosticiran in zdravljen. Adrenalna insuficienca, zlasti če napreduje v Addisonovo krizo, je lahko smrtno nevarna zaradi tveganja za hudo dehidracijo, nizek krvni tlak in elektrolitske motnje. Dolgotrajno neprepoznano in nezdravljeno pomanjkanje kortizola lahko povzroči hude zdravstvene težave, kot so kardiovaskularne težave, kronična utrujenost, ponavljajoče se okužbe in duševne težave, kot sta depresija in tesnoba.

Zato je pomembno, da jemljete simptome nizkega kortizola resno in se posvetujete z zdravnikom, če sumite na adrenalno insuficienco.

Ali lahko doma opravim test kortizola?

Da, možno je opraviti test kortizola doma, kar postaja vse bolj priljubljena možnost zaradi udobja, ki ga ponuja. Domači testi za kortizol običajno vključujejo zbiranje vzorcev sline, čeprav nekateri testi lahko zahtevajo tudi urin ali kri. Ti testi so še posebej uporabni za ljudi, ki morajo spremljati raven kortizola skozi čas ali za tiste, ki ne morejo obiskati zdravstvenega delavca.

Vrste domačih testov za kortizol:

Test kortizola iz sline: To je najpogostejši tip domačega testa za kortizol. Meri raven prostega kortizola v slini in je še posebej uporaben za ocenjevanje telesnega ritma kortizola (naravno nihanje ravni kortizola skozi dan). Potrebno je več vzorcev skozi dan, da se ugotovi, ali raven kortizola pravilno narašča in pada. Salivni testi so neinvazivni in povzročajo minimalno nelagodje.
Test kortizola iz urina: Ta test meri kortizol v urinu, običajno skozi obdobje 24 ur. Ponuja širšo sliko o proizvodnji kortizola čez dan. Nekateri domači kompleti za testiranje zagotavljajo posode za zbiranje urina v ta namen.
Test kortizola iz krvi (kapljična kri): Nekateri domači kompleti za testiranje kortizola ponujajo možnost zbiranja majhnega vzorca krvi s preprostim prebadanjem prsta. Vzorec krvi nato analizirajo v laboratoriju. Ta metoda je manj pogosta kot testi iz sline ali urina.

Kako naredimo test kortizola doma?

Izvajanje testa kortizola doma je relativno preprosto, vendar je potrebno paziti na navodila, da zagotovimo natančnost rezultatov. Tukaj so splošni koraki za vsako vrsto domačega testa za kortizol.

1. Test kortizola iz sline

Priprava: Izogibajte se uživanju hrane, pitju ali ščetkanju zob vsaj 30 minut pred zbiranjem vzorca sline. To zagotovi, da vzorec ni kontaminiran z ostanki hrane, bakterijami ali krvjo.
Zbiranje: Sledite navodilom, ki jih prejmete s kompletom za testiranje. Običajno boste prejeli majhne epruvete ali posode, v katere boste zbirali slino ob določenih urah dneva (npr. zjutraj, opoldne, zvečer in ponoči). Raven kortizola niha skozi dan, zato je pomembno, da zbirate vzorce ob predpisanih časih.
Shranjevanje in pošiljanje: Ko so vzorci zbrani, jih shranite po navodilih (nekateri kompleti lahko zahtevajo hlajenje). Nato vzorce pošljete v laboratorij z uporabo predplačniške nalepke, ki je priložena kompletu.
Rezultati: Laboratorij bo analiziral vzorce, običajno pa boste rezultate prejeli po e-pošti ali prek varnega spletnega portala v nekaj dneh.

2. Test kortizola iz urina

Priprava: Vaš zdravstveni delavec ali domači komplet za testiranje vam bo dal specifična navodila o tem, kako zbrati 24-urni vzorec urina.
Zbiranje: Urinirajte v zbiralno posodo celih 24 ur. Vsi urin, ki ga izločite v tem času, naj bo zbran. To bo zagotovilo celovito sliko o ravni kortizola skozi dan.
Shranjevanje in pošiljanje: Sledite navodilom za shranjevanje (običajno je potrebno shranjevanje v hladilniku). Po 24 urah vzorec lahko pošljete v laboratorij za analizo.
Rezultati: Rezultati bodo običajno na voljo v nekaj dneh do enega tedna.

3. Test kortizola iz krvi (kapljična kri)

Priprava: Test krvi zahteva majhen vzorec krvi, ki ga pridobite s prebodom prsta. Pred zbiranjem vzorca poskrbite, da so vaše roke čiste.
Zbiranje: Uporabite lanceto, priloženo v kompletu, da prebodete prst, nato pa nekaj kapljic krvi nanesite na zbiralno kartico. Sledite navodilom natančno, saj lahko nepravilno zbiranje privede do napačnih rezultatov.
Shranjevanje in pošiljanje: Ko je kri zbrana, jo pustite, da se posuši, nato pa jo zapakirajte v priložene materiale in pošljite v laboratorij.
Rezultati: Rezultati krvnega testa običajno trajajo dlje kot rezultati testov iz sline ali urina, a bi jih morali prejeti v 7–10 dneh.

Krvni test za prosti kortizol in ACTH

V kliničnih okoljih se testiranje kortizola najpogosteje izvaja s pomočjo krvnih testov. Krvni testi zagotavljajo natančne podatke o ravni kortizola v realnem času in se pogosto izvajajo skupaj s testom ACTH, da se oceni delovanje nadledvične žleze in hipofize.

Test prostega kortizola v krvi

Namen: Ta test meri količino kortizola, ki ni vezan in je aktiven v krvnem obtoku. To je drugače od testa za skupni kortizol, ki meri tako vezani kot prosti kortizol. Prosti kortizol je biološko aktivna oblika hormona, ki je odgovorna za uravnavanje številnih telesnih funkcij.
Postopek: Zdravstveni delavec vam bo odvzel kri iz vene v roki. Vzorec se nato analizira v laboratoriju. Test se običajno opravi zjutraj, ko so ravni kortizola najvišje.
Interpretacija rezultatov: Normalne ravni kortizola se razlikujejo glede na čas dneva. Povišane ravni lahko kažejo na stanje, kot je Cushingov sindrom, medtem ko nizke ravni lahko kažejo na adrenalno insuficienco ali Addisonovo bolezen.

Test ACTH

Namen: Test ACTH meri raven adrenokortikotropnega hormona (ACTH) v krvi. ACTH proizvaja hipofiza in spodbuja nadledvične žleze k proizvodnji kortizola. Testiranje ravni ACTH skupaj z ravnmi kortizola pomaga ugotoviti, ali je težava v nadledvičnih žlezah (primarna adrenalna insuficienca) ali v hipofizi ali hipotalamusu (sekundarna ali terciarna adrenalna insuficienca).
Postopek: Tako kot test kortizola, tudi test ACTH vključuje odvzem krvi iz vene. Kri se nato analizira glede ravni ACTH, rezultati pa so običajno na voljo v nekaj dneh.
Interpretacija rezultatov: Visoke ravni ACTH z nizkimi ravnmi kortizola kažejo na primarno adrenalno insuficienco (Addisonova bolezen). Nizke ali normalne ravni ACTH z nizkimi ravnmi kortizola kažejo na sekundarno ali terciarno adrenalno insuficienco.

Zdravljenje nizkega kortizola

Zdravljenje nizkega kortizola je odvisno od osnovnega vzroka pomanjkanja hormona. Glavni pristop k zdravljenju je nadomestno zdravljenje s kortizolom, vendar so lahko potrebni tudi drugi postopki za reševanje temeljnega vzroka adrenalne insuficience.

Nadomestno zdravljenje s kortizolom

Hidrokortizon: To je najpogosteje predpisano zdravilo za nadomestno zdravljenje s kortizolom. Je sintetična oblika kortizola in se jemlje peroralno v obliki tablet, običajno v razdeljenih odmerkih skozi ves dan, da posnema naravni ritem kortizola. Odmerjanje se lahko razlikuje glede na resnost pomanjkanja kortizola.
Prednizon ali deksametazon: To sta alternativna sintetična kortikosteroida, ki se lahko uporabita namesto hidrokortizona. Sta dolgotrajnejša in se lahko predpišeta v nižjih odmerkih.
Fludrokortizon: Pri primarni adrenalni insuficienci, kjer je pomanjkljiv tudi aldosteron (drugi hormon, ki ga proizvajajo nadledvične žleze), se lahko predpiše fludrokortizon za pomoč pri uravnavanju ravnovesja natrija in kalija.
Prilagoditev odmerkov v stresu: Ljudje z adrenalno insuficienco bodo morda morali povečati svoje odmerke kortizola med fizičnim ali čustvenim stresom, boleznijo ali operacijo. To je znano kot stresno odmerjanje in je ključnega pomena za preprečevanje adrenalne krize.

Zdravljenje osnovnega vzroka

Avtoimunska bolezen: Če je adrenalna insuficienca posledica avtoimunske motnje, kot je Addisonova bolezen, se lahko uporabijo imunosupresivna zdravila za zmanjšanje vnetja in aktivnosti imunskega sistema.
Disfunkcija hipofize ali hipotalamusa: Če je sekundarna ali terciarna adrenalna insuficienca posledica tumorja v hipofizi, je morda potrebna operacija, obsevanje ali zdravila za zmanjšanje tumorja.
Upravljanje z zdravili: V primerih, ko dolgotrajna uporaba kortikosteroidov zavira delovanje nadledvične žleze, lahko postopno zmanjševanje uporabe zdravil pod zdravniškim nadzorom omogoči, da se nadledvične žleze okrevajo.

Upravljanje z Addisonovo krizo

Addisonova kriza je medicinska nujnost, ki se pojavi, ko raven kortizola nevarno pade. Lahko jo sprožijo stres, okužba ali fizična poškodba in zahteva takojšnje zdravljenje z intravensko (IV) hidrokortizonom, tekočinami in elektroliti. Simptomi vključujejo hude bolečine, bruhanje, drisko, nizek krvni tlak in izgubo zavesti.

Kortizol je ključni hormon, ki ima pomembno vlogo pri odzivu telesa na stres, metabolizmu in ohranjanju splošnega zdravja. Testiranje ravni kortizola je bistveno, kadar se pojavijo simptomi adrenalne insuficience, ki je lahko življenjsko nevarna, če je nezdravljena.